7 ni samo sedem, simbolika in zgodovina števila

Kratka zgodovina simbolike števil

V srednjem veku je bila  simbolika števil tesno povezana s kozmologijo, saj so števila vse od sv. Avguština prestavljala načela reda, lepote, popolnosti ter skladnosti v svetu, kjer je Bog: “vse uredil po meri številu in teži.” Verjeli so, da brez števil svet ne bi obstajal. Pri svojih teorijah pa so se naslonili na pitagorejsko filozofijo. Števila so imela gnoseološko vlogo, kar je pomenilo, da ne moramo spoznati ničesar ne o sebi ne o svetu, če ne poznamo pomena števil.

Številčni ustroj sveta je posledično razviden v numeričnih skladnostih, ki obvladujejo strukturo in gibanje kozmosa in sveta. Tako je kozmos zaznamovan pretežno s sedmiško in dvanajstiško simboliko. Simbolika števil je imela tako zelo pomembno vlogo v življenju, da so jo upoštevali tudi v arhitekturi. Pri gradnji so namreč v skladu s tem znanjem in namembnostjo stavbe naredili primerno število oken, stebrov, vrat, okrasja itd. Prav tako se je ta filozofija odražala pri vsakdanjih predmetih, vladarskem in cerkvenem okrasju, nakitu, celo oblačilih. Števila so tudi osnova za glasbeno teorijo, to sta razvijala  Platon in Pitagora, nato pa se je prenesla v srednji vek. Simbolika števil pa ni usodno povezana zgolj z glasbo, ampak tudi s simboliko barv, cvetja, dragih kamnov, živali itd. Kozmografsko razumevanje števil so v veliki meri zaznamovali srednjeveško in renesančno umetnost.

Človek se je od nekdaj spraševal, kje je njegovo mesto v kozmosu. Zato se je razvila teorija o makro- in mikrokozmosu, kjer makrokozmost predstavlja vesolje, mikrokozmost pa človeka. Oba sta med seboj povezana in odvisna drug od drugega. Na primer: človek ima na glavi sedem odprtin (usta, dve nosnici, dvoje oči, dvoje ušes), ki ustrezajo sedmim planetom (po Ptolomeju so poznali 7 planetarnih sfer: Luna, Merkur, Venera, Sonce, Mars, Jupiter, Saturn) in ta medsebojna povezava vpliva na naše dojemanje sveta.

Evropska kultura od antike do razsvetljenstva

Pa poglejmo, s čim vse je številka sedem še povezana. V antiki je bila sedem povezana s sedmimi griči v Rimu, sedmi griči v Konstantinoplu, sedmimi cesarji, sedmimi čudesi starega sveta (piramide v Gizi, viseči vrtovi v Babilonu, Zeus na Olimpu, Artemizin tempelj v Efezu, mavzolej v Halikarnasu, kolosej na Rodosu, svetilnik v Aleksandriji).

Sedem svobodnih umetnosti oz. veščin, ki jih je poznala že antika, se je preneslo tudi v srednji vek. Gre za aritmetiko, geometrijo, glasbo, retoriko, dialektiko in gramatiko. Te se  povezujejo s sedmimi planeti, kjer je vsak planet povezan s svojo večino, ki jo predstavlja. Ti so povezane še z dragimi kamni, ki so tudi kasneje večinoma ohranili pomen znan že v antiki (npr. zlato pripada Soncu, ta je povezan z glasbo, ki jo kot eden sedmih predstavnikov ved zastopa Pitagora). V krščanski simboliki je sedem število, ki predstavlja popolnost, hamonijo. Poznamo sedem teoloških ved,  sedem kreposti (preudarnost, pravičnost, moč, zmernost, vera, upanje, ljubezen), sedem pregreh (neumnost, nepravičnost, nestanovitnost, nečistost, malikovanje, brezup, pohlep),  sedem smrtnih sli naglavnih grehov grehov, sedem darov svetega duha, sedem del usmiljenja, sedem Marijinih radosti in žalosti, sedem let izobilja in sedem let lakote (sedem suhih in sedem debelih krav).

Sedem pa je tudi ljudsko in pravljično število, ki se rado uporablja tudi v reklih (čez sedem gora in voda, sedma nebesa…). Issac Newton je določil sedem barv mavrice. Sedem je tudi število kontinentov na Zemlji. Sedem je osnovnih tonov v glasbi (do, re, mi, fa, so, la, ti). Eden najpogosteje citiranih tekstov v psihologiji je “Magično število sedem, plus minus dva.”, ki ga je 1956 objavil psiholog George A. Miller, v katerem razlaga število objektov, ki jih lahko ima povprečen človek v delovnem spominu.

Druge kulture

Sedem je pomembna številka v islamu, kjer je to število zemlje in neba, je sedem stopenj nebes in pekla. V Tori je sedem eno najsvetejših števil. Po židovskem (in krščanskem) koledarju je sveti teden razdeljen na sedem dni, židovski svečnih menora ima sedem sveč, sedem odprtin obraza pa prav tako simbolizira sedem sveč. Menora je eden najstarejših in najbolj svetih simbolov židovstva. Sedem je bilo pomembno število tudi v egipčanskem svetu in mitraizmu. Sedem bogov naj bi predstavljajo srečo v japonski kulturi.